Legendarni strip iz časov nekdanje Juge
Strip, ki igra na noto nostalgije, a zaradi tega ni nič manj zanimiv novejšim generacijam bralcev. Nekoč smo ga lahko razumeli kot "insidersko" kritiko kapitalizma. Pa ni čisto res. Max Bunker je imel na zalogi toliko pikrih o Zahodu, kot jih je imel o Vzhodu, oziroma se s tem niti ni več kot toliko ukvarjal. Rad je povedal, da je sistem, kateri koli to pač je, v svojem bistvu pokvarjen in ustvarjen zato, da izkorišča ljudi. Na žalost je bil tudi preroški.
Seveda je opazna časovna razlika med takratnimi in današnjim življenjem. Danes ima tako rekoč sleherni prebivalec svoj mobilni telefon, ekipa TNT pa si je telefonsko linijo "izposojala", radio pa so poslušali "na črno". Ampak bistvo je ostalo in danes lahko brez težav rečemo, da nam državo vodijo po alanfordovsko, da nam zdravstvo deluje alanfordovsko, da so družabna omrežja postala nekaj najbolj alanfordovskega, da družba naglo drvi v alanfordovstvo.
Izšlo bo 25. knjig z vsemi 75 epizodami, ki sta jih v obdobju med 1969 in 1975 podpisala očeta stripa, scenarist Bunker in ilustrator Magnus. Nov slovesnki prevod ga približuje novi generaciji, ki seveda Alan Forda živi. za stare ljubitelje pa je to priložnost, da vidijo, kako ponovno zveni v slovenščini in če ne zaradi drugega, kot bibliofilska zanimivost, saj bo natisnjenih le 300 izvodov.
Strip lahko kupite pri založbi Graffit in tudi v spletni trgovini Antikvariata Glavan.
Alan Ford teče častni krog
Naša spletna stran je namenjena predstavljanju razstave originalnih risb stripa, ki jih je ustvaril Magnus (Roberto Raviola). Izrisal je prvih 75 epizod (kasneje pa še epizodo št. 200) in zato omenjamo le tiste junake, ki so objavljeni v teh epizodah.
Malo je stripov ali sploh »tujerodnih kulturnih izdelkov«, ki so se tako zavlekli v pore takratne skupne jugoslovanske države in tu, kljub političnim spremembam še vztrajajo. Alan Ford je eden izmed njih. Strip je bralce osvojil s svojim črnim humorjem, družbeno satiro, ironijo in s svojim nadrealizmom. Ta strip ni politično korekten. Nihče ni varen pred njegovimi bodicami. Zanimivega ga danes delajo tudi aktualni politični in družbeni dogodki, ki postavljajo ta strip skoraj za preroka. Pravzaprav živimo sedaj v stripu, ki smo se mu ob njegovem nastanku smejali.
Strip sta v obdobju 1969 do 1975 ustvarjala Italijana Luciano Secchi - Bunker in Roberto Raviola - Magnus. Razstava zajema le table iz njunega skupnega obdobja ustvarjanja stripa.
Strip je že leta 1970 zaživel v Jugoslaviji v hrvaškem prevodu Nenada Brixya. V slovenskem prevodu Branka Gradišnika smo dobili strip šele leta 1993. Alan Ford ni le strip, je institucija. Njegov vpliv na popularno kulturo v bivši skupni državi je neizmerljiv.
Na razstavi v Ljubljani je bilo na ogled 162 originalnih tabel. Do sedaj je bila največja razstava originalov leta 2017 v Rimu, ko jih je bilo predstavljenih 30. S to, največjo svetovno razstavo originalnih tabel stripa smo želeli prikazati vkoreninjenost stripa Alan Ford v naš kulturni prostor in dostojno, tudi s spremljevalnim katalogom, označiti 50. obletnico našega sopotnika.
Podporniki razstave:
